Fanfest 7 - dosežene pravljične dimenzije

Fanfest je v teh letih napredoval, se širil, preživel korono in najbrž bo preživel tudi konec sveta. Saj, kdo ga bo popisal, če ne udeleženke in udeleženci Fanfesta?

Program Fanfesta 7

V brošurici Fanfest 7 je vse o programu in vabljenih gostih festivala. Program je bil izveden v celoti, čeprav so nekaterim gostom ni uspelo priti na festival. Po obsegu je bil največji do zdaj.

Okvirno se je dogajalo:

Sobota, 21. 10. dopoldne v Celjski kulturnici - Projekti v sosedstvu: Tuji gostje so predstavili svoje projekte in lokalne festivale.
Sobota 21. 10. popoldne v Knjigarni Antika: Predstavitev domačih novosti in Supernov 14, 15.
Sobota 21. 10. zvečer v Celjski kulturnici: Osrednja prireditev - prof. dr. Zoran Živković je predstavil krononavtiko - problemi potovanj v času ter zraven dodal presenečenje. Dominik Lenarčič je moderiral predstavitev fetsivalske zbirke Prvi stik (v Celju), ki je del Supernove 15
Nedelja 22. 10. v Celjski kulturnici: delavnica Fantastično lektoriranje.

Festivalska brošurica

Dogajanje na Fanfestu 7

Slovenski festival fantazijske književnosti, Fanfest, je v svoji sedmi izvedbi postal pomembno središče regionalnega razvoja fantazijske književnosti. V Celju so se zbrali književnice in književniki iz vseh držav nekdanje Jugoslavije. Glavni gost je bil prof. dr. Zoran Živković, ki s svojim izjemnim strokovnim znanjem in izkušnjami prispeva k literarno teoretični vrednosti festivala. Gostje so v svojih državah uveljavljeni in nagrajeni za svoje književno delo.

Iz tujine so se festivala udeležili Slobodan Vukanović (Črna gora), Adnadin Jašarević in Ikbal Cogo (oba BiH), Mirko Grdinić (Hrvaška), prof. dr. Zoran Živković, Tihomir Jovanović, Snežana Kanački in Tamara Lujak (vsi Srbija) in Zlatko Krstevki (S. Makedonija).

Slovenski gostje so bili Andrej Ivanuša, Barbara Ribič Jelen, Nada Tržan-Herman, Domen Mohorič, Domen Mezeg, Jakob Konda, Matej Krajnc, Lenka Krajnc, Matjaž Marinček, Ivan Šokić, Matic Smerdu in Dominik Lenarčič.

Nekateri gostje so se opravičili. Ovire nikoli ne počivajo.

Projekti v sosedstvu

V soboto dopoldne je bil v polni Celjski kulturnici izveden programski sklop »Projekti v sosedstvu«. Tuji gostje so predstavili svoje projekte in dogodke v regiji. Književna produkcija pri njih je izredno bogata in vsebinsko raznolika. Veliko je regionalnih projektov, kjer sodelujejo tudi slovenski avtorji (FFK Pazin (Hrvaška), Regia Fantastica (Srbija), Refesticon (Črna gora) in še kje. Ravno zaradi dolgoletnega sodelovanja pri regionalnih projektih sta Bojan Ekselenski in Andrej Ivanuša na 11. Refeticonu v Bijelem Polju (14 – 17. 9. 2023) prejela pomembno mednarodno nagrado »Zlatni zmaj« za dosežke na področju razvoja fantazijske književnosti.

Adnadin Jašarević iz BiH je predstavil zgodovino znanstvene fantastike v BiH, ki bo predmet ene od prihodnjih številk Supernove.

Domači projekti

V Knjigarni in antikvariatu Antika so se predstavili slovenski projekti. Pomembno je dejstvo, da so v zadnjem času tudi resne slovenske založbe začele dajati priložnost domačim avtoricam in avtorjem, kar je nujno za kakovostni razvoj žanra. Žal založbe (še) ne pošiljajo informacij o izdaji domačih fantazijskih knjig edini tovrstni slovenski reviji.

Na kratko sta bili predstavljeni zadnji Supernovi, ki je edina resna revija za fantazijsko književnost v Sloveniji.

Osrednji dogodek – Problem časovnih potovanj

Osrednja prireditev se je dogajala v Celjski kulturnici. Mateja Mohorko je poskrbela za literarni začetek, a Matej Krajnc je besede presekal z avtorsko glasbo.

Središče osrednje prireditve je vedno predavanje prof. Živkovića, ki poskrbi za visoko strokovno raven. Na predavanju je predstavil temelje krononavtike, potovanja v času. Razložil je osnovne pojme potovanja v času in praktične aplikacije v okviru literarne drame. Pri časovnih potovanjih sta pomembni obravnavi smeri in hitrosti potovanja. Znanost nam nudi nekaj teoretičnih rešitev, a znanstvena fantastika je v službi drame iznašla nekaj sredstev za potovanje v času, ki še niso znanstveno utemeljena (hiperprostor ipd.). Ker je pred kratkim izdal novo knjigo »Štiri smrti in eno vstajenje Fjodorja Mihajloviča«, je prebral eno od zgodb.

V drugi programski točki večera je Dominik Lenarčič (pomočnik urednika Supernove) moderiral pogovor z avtorji literarnih prispevkov festivalske teme »Prvi stik (v Celju)«. Na mednarodni razpis je prišlo devet literarnih del od osmih avtorjev in avtoric. Na razpis niso prišla samo prozna dela, temveč tudi poezija.

Fantastično lektoriranje

V nedeljo se je v Celjski kulturnici izvedla delavnica »Fantastično lektoriranje«. Lenka Krajnc, Matej Krajnc, prof. Živković in Dominik Lenarčič so, skupaj z drugimi gosti, razpravljali o pomenu lektoriranja v fantazijski književnosti. Lenka, kot lektorica Supernove, je izpostavila specifiko besedišča in lektor, kot urednik, ki nimata vsaj osnovnega poznavanja specifike žanra, ne moreta kakovostno opraviti svojega dela.

Poudarjen je bil pomemben problem v založništvu – nepopolna priprava besedila s čisto obrtniškega vidika. Mešajo se tudi vloge lektorja in korektorja ali urednika in redaktorja. Ne smemo pozabiti na nujnost sodelovanja urednika in lektorja z avtorjem. Velika težava je tudi »kvazi lektoriranje«, ko se samo na hitro predela besedilo s strani osebe, ki ni izkušena lektorica. Večkrat se jezikovni pregled »proda« kot lektoriranje.

Posebej manjše založbe, t. i. »one family band« popolnoma preskočijo nekatere pomembne faze obrtniške priprave knjige (vsaj kompetentno uredništvo in lektoriranje). Težava so tudi avtorji/-ice, ki na uredniške in/ali lektorske izboljšave besedila gledajo kot napad na samega sebe. Tako imamo veliko samozaložniških knjig, ki so luč sveta ugledale precej nedodelane.

Na delavnici se je zaključilo, da ima slovensko založništvo precej izzivov glede čisto obrtniškega dela priprave knjige. Celo največje slovenske založbe nimajo vedno popolnoma pokritega delovnega toka. Korektor je namreč praktično izumrl poklic.

Zaključna misel

Fanfest je v svoji sedmi izdaji utrdil mednarodno povezanost slovenske fantastike z bližnjo regijo. Poudarjala sta se jezikovna bližina in desetletja skupne države. Nihče ni imel težav z razumevanjem, čeprav so vsi govorili v svojem jeziku.

Supernova je revija, ki slovenskemu bralstvu omogoča spoznavanje tudi z avtoricami in avtorji iz regije. Hkrati pa je tudi medij, ki omogoča razvoj domače avtorske baze. Ravno možnost razvoja počasi privablja tudi mlade ali že izkušene avtorice/-je, da se preizkusijo v njim še nepoznanem žanru.

V sodobnem svetu nad nami visi meč invazivne anglo saksonske založniške industrije in vsiljevanje uvoženih bralnih trendov. Fanfest je v tem okolju še kako pomemben za obstoj in razvoj slovenske književnosti. Že mlado bralstvo je treba navajati na branje slovenske fantazije, ki v ničemer ne zaostaja za prevodi. Fantazija ilustrira izredno bogastvo slovenskega jezika in to izkorišča za izvirne pripovedi. Tako se ohranja stik z domačimi avtorji tudi v odrasli dobi.

Odziv Slobodana Vukanovića iz Črne gore:

"Bojane SF legendo !
Za prijatno gostovanje i prijateljstvo, velika zahvalnost, za pamćenje.
Gostovao sam u velikim evropskim metropolWarsavi, Minsku it itd. Ali ne sa toliko
srdačnosti. Velike stvaraju sa dobrim timom, lako ti je biti veliki kad imaš pobjednički tim.
Imao si Andreja (ka mladić a ima 115 godina, to ja kažim koji ima 155godina).
A tek gospođa koja me odvela do aerodruma, sa divnim mužem. Srećni bili.
Meni to znači u starosti. Sloveniju ću pamtit po vama, mojim dragon prijateljima,
po Celju, Celju !!!
Hvala ti. Dobro zdravlje tebi i familiji.
Slobo Vukanović De Montenegro"

Foto: Bojan Ekselenski

Fanfest se je iztekel v zadovoljstvo vseh gostov.