Fanfest 9 - festival širi svoje lokve
16.10.2025: Društvo slovenskih pisateljev, Ljubljana
Sodobna fantastika
Glavna tema je bila sodobna fantastika in kratek pogled na literarno fantastiko 20. stoletja. Prof. Živković je poudaril, da sta bila v fantastiki 20. stoletja dva izrazita literarna trenda – magični realizem in znanstvena fantastika. Zdaj, na prvi četrtini 21. stoletja, se oblikuje drugačna vrsta fantastike in naštel nekaj nobelovcev, ki so vstopili na vlak sodobne fantastike. Ta fantastika se še ni oblikovala v literarno gibanje. Za ilustracijo, kaj sodobna fantastika pomeni, je prebral eno od zgodb iz svoje zadnje knjige Štiri smrti in vstajenje Fjodorja Mihajloviča.
![]() |
![]() |
![]() |
![]() |
||
Celjski programski paket
Sprejem tujih gostov festivala
Petek je bil rezerviran za sprejem tujih gostov.
18.10.2025 ob 16h: Knjigarna in antikvariat Antika
Predstavitev predstavitve Fanfesta in svežih Supernov ter knjižnih novosti
V Celju se je delovno začelo v soboto, 18. 10. ob 16h v Knjigarni in antikvariatu Antika. Bojan Ekselenski je naredil inventuro svežih slovenskih izdaj, predstavil vse tri Supernove letošnjika in razkril, kje vse je bil Fanfest predstavljen.
Predstavitev svežih gostov
V nadaljevanju so se predstavili vsi gostje, ki so se letos prvič udeležili festivala. S svojo predstavitvijo so pokazali, kako je festival raznolik in mednarodno pisan. Sveža imena prihajajo iz Hrvaške, BiH, Srbije in seveda Slovenije. Gre za mešanico mladih in starejših avtoric in avtorjev. Vsak je na kratko predstavil svoje delo in načrte za prihodnost.
Predstavitev prihajajočega fantastičnega sladkorja
Med predstavitvijo prihajajočih del je Domen Mezeg predstavil svojo sago Iloniko in svoje bližnje načrte. Naj vam razkrijemo, da so zelo zanimivi in aktualni.
![]() |
![]() |
![]() |
![]() |
![]() |
![]() |
![]() |
![]() |
![]() |
18.10.2025 ob 19h: Osrednja prireditev v Celjski kulturnici
Uvod in slavnostni govornik, pčodžupan MOC, g. Simon Jevšinek
Osrednja prireditev je potekala v Celjski kulturnici. Po glasbenem (Matej Krajnc) in vsebinskemu uvodu (Bojan Ekselenski) je bil slavnostni govornik podžupan Mestne občine Celje, g. Simon Jevšinek, ki je v govoru poudaril pomen festivala za Celje in se dotaknil tudi festivalske teme Zeleno Celje.
Panel Sodobna fantastika
Zoran Živković, Matej Krajnc in Bojan Ekselenski so z nekaj dopolnili ponovili panel o sodobni fantastiki. Preofesor Živković je v svojem izredno zgoščenem predavanju izpostavil, da vsa velika imena znanstvene fantastike pripadajo 20. stoletju, dočim se nihče ni spomnil koga pomembnega iz 21. stoletja. Znanstvena fantastika se še vedno piše, izdaja, tudi nekaj kakovostnih del se pojavi, a nihče ne naredi preboja. Eden od vzrokov temu je, da pravzaprav živimo v svetu znanstvene fantastike. Profesor je ilustriral hitrost razvoja in sprememb, saj je bilo 20. stoletje najhitreje razvijajočih se stoletij. Ravno v tem stoletju je najmočneje živelo upanje v tehnologijo, ki bo osvobodila človeštvo. V 20. stoletju je bilo več prebojnih novitet kot prej v celi človeško zgodovini.
Predstavitev zbirke Zeleno Celje
Sledila je predstavitev zbirke Zeleno Celje, kjer se je s prisotnimi avtorji pogovarjal Dominik Lenarčič. Vsak je razložil svoje videnje zelenega prehoda in našla se je celo satirična zgodba, kjer je zeleni prehod lahko zeleno pobarvan prehod za pešce.
Predstavitev fanfestovega razpisa za Fanfest 10
Bojan Ekselenski je za zaključek dneva predstavil fanfestov razpis za jubilejni Fanfest 10 – Celje in Evropa v svetu magije. Poudaril je, da dobra zgodba ne temelji na klišejski interpretaciji magije kot mahanju s čarobnimi paličicami.
Sledil je družabni večer.
![]() |
![]() |
![]() |
![]() |
![]() |
![]() |
![]() |
![]() |
![]() |
![]() |
||
19.10.2025 ob 10:30: Delavnica "Znanost v znanstveni fantastiki" v Celjski kulturnici
V nedeljo, 19. 10. ob 10:30 se je odvila še delavnica »Znanost v znanstveni fantastiki«. Bojan Ekselenski in Zoran Živković sta vsak s svojega zornega kota podala dotik znanosti v prozi in pomen prozne veščine, ki mora imeti prednost pred znanstveno brezhibnostjo. Na ogled je bilo nekaj morebitnih virov, ki lahko služijo kot vir podatkov za znanstveni del znanstvenofantastične proze.
Osnovna rdeča nit delavnice je bila pomembnost prozne umetnosti, ki je pomembnejša od znanstvene natančnosti. V znanstvenofantastični literaturi gre za prozo in ne esej. Zlahka se zgodi, da znanstvena natančnost zaduši prozo, oziroma je avtor nevešč prozne umetnosti. Prof. Živković je izpostavil roman The Black Cloud Freda Hoyla, ki je sicer briljanten znanstvenik, a slab prozni umetnik. Na drugi strani je Ursula La Guin, ki je briljantna prozna umetnica, a je v svojem delu Leva roka teme (The Left Hand Of Darkness) uporabila dve tehnični napravi, ki nimata znanstvenih temeljev, a tudi ni znanstvene utemeljitve, da ti napravi ne bi mogli nekoč v prihodnosti obstajati. Ravno v tem je čar znanstvene fantastike.
![]() |
![]() |
Bojan Ekselenski je navedel primer napačne uporabe znanstvenih navedb v uvodnem poglavju (Mrtva zvezda) sicer odličnega znanstvenofantastičnega romana Doba supernove od uveljavljenega kitajskega avtorja Liu Cixina. V uvodnem poglavju je navajal številke in druge podatke, ki so že danes dokazljivo napačni in nekateri tudi popolnoma nemogoči.
Temeljni napotek delavnice je, da naj avtorji v znanstvenofantastičnem delu ne uporabljajo znanstvenih navedb, ki so že danes zlahka ovrgljive. V tizogib temu se je najbolje izogniti navajanju znanstvenih številk in drugih natančnih navedb, saj umetnost proze to omogoča. Znanstvena fantastika je najprej prozna umetnost in šele potem je tu znanost.
Foto Andrej Ivanuša, Dominik Lenarčič in Bojan Ekselenski




























