Festivalski razpis: Celje in Evropa v svetu magije
Znova ponavljam, kar smo zapisali že oktobra 2024:
»Mogoče mislite, da je do naslednjega Fanfesta še neskončno veliko časa, a verjemite mi, čas se je že včeraj iztekel. Vedno je tako. Kako to vem? Iz lastnih izkušenj. Ogromno razpisov mi je spolzelo skozi tipkovnico, ker sem mislil, da imam dovolj časa za pripravo konkurenčnega literarnega dela.«
Tokrat smo v jesenskem času letnik 2025!
Torej - najprej k tematiki.
Celje in Evropa v svetu magije. Se vam zdi klišejsko? Mislite, da je preprosto?
Odvisno, kako se temu posvetite. Magija je marsikaj, tudi klišejsko mahanje s čarobnimi paličicami, metanje latinsko zvenečih urokov in podobno, s čimer nas razvaja Harry Potter in sorodna literarna druščina. Lahko pa je magija tudi temelj znanosti v nekem drugem času in prostoru. Možnost jer tudi mešanja znanosti in duhovno-duševnih moči. Svet okultizma, duhovnosti, mitologije ali mistike je bogata zakladnica idej ...
Kaj želimo pod tem naslovom?
- Naj ne bo v naslovu vaše zgodbe Magija v .. Ali celo .. v svetu magije, ker je naslov literarnega dela po naslovu ali delu naslova razpisa skrajno neizvirno.
- Ideja razpisa je aplicirati magijo na različne načine, a pri tem se poskusite izogniti klišejem, ki jim sledijo tisoči naslovi mladinske fantazije, ki se dogajajo v takšnem ali drugačnem svetu z magijo.
- Je magija samo imenovanje nerazumljene tehnologije?
- Spišite prozno ali pesniško delo, oboje lahko tudi zmiksate.
- Obseg naj bo do 7500 besed (kar znese 45.000 znakov s presledki).
- Uporabite običajni nabor pisav, najraje pa vidimo, da besedila ne okrašujete. Dober avtor je običajno slab oblikovalec.
- K besedilu priložite kontaktne podatke
- Sprejemamo samo digitalne izdelke (ne pošiljajte na roko napisanega)
- E-naslov: bojan.ekselenski@gmail.com
Zeleno Celje - sveže izpod fanfestovega klobuka
Fanfest 9 prinaša tudi čisto svojo brošuro - Zeleno Celje.
Ne bomo vas mučili s podrobnostmi, a nekaj poudarkov je le treba podatki. Knjigo v otipljivi obliki dobite brezplačno na festivalu.
Avtorice in avtorji:
- Ankica Biskupović: Gozd, ki poje pesem bardov
- Anto Zirdun: Svatba v dobi smogomorilca
- Barbara Ribič Jelen: Dan pojutrišnjem
- Krunoslav Mikulan: Kot gozd zelene oči
- Majda Arhnauer Subašič: Prebujenje Celeita
- Matic Smerdu: Celjska zelena štorija
- Nenad Kojčić: Cvetje brezčasnega vrta
- Tihomir Jovanović: Trosi
Bojan Ekselenski: Uvod v fantastični festival fantazijske književnosti
Fanfest, slovenski festival fantazijske književnosti nastopa svojo deveto iteracijo. Začeli smo leta »daljnega« 2017. Takrat nihče ni vedel, kako bo vse skupaj potekalo in ali bo sploh dobil nadaljevanje. Skočili smo v bazen, a predtem smo le malce poškilili, če je sploh napolnjen z vodo. Pač igra v zvezi s srečo in pogumom.
Pri ideji smo se zgledovali po takrat že uveljavljenih festivalih, Festivalu fantazijske književnosti Pazin (Hrvaška), ki je imel najdaljšo tradicijo in Refesticonu (Črna gora). Seveda se nam ni sanjalo, kako je videti pod pokrovom izvedbe.
Takrat smo v Sloveniji imeli nekaj organiziranih dogodkov, posvečenih fantastiki, a nobeden od njih ni posvečal nobene pozornosti slovenskemu ustvarjanju tovrstne literature. To je bil še čas, ko so te na stojnici Mladinske knjige na konvenciji Na meji nevidnega v Ljubljani debelo pogledali, če si vprašal za slovenskega avtorja.
»Nimamo ničesar slovenskega, to je festival »fentazija«,« so odgovarjali presenečeni tlačani na stojnici. Verjetno bi bili na stojnici manj zaprepaščeni, če bi zahteval stekleničko uroka za depilacijo.
V Celju smo se v tem okolju drznili organizirati festival, namenjen slovenskemu ustvarjanju fantastike.
V rokah smo imeli le en adut – izšli sta prvi dve številki revije Supernove, še vedno edine literarne revije za fantazijsko književnost. Revijo je kot pomemben del slovenske literarne scene prepoznal tudi JSKD, ki jo financira od 2017 dalje. Torej smo nekaj le počeli prav, čeprav je velik del scene ta čas gojil ukvarjanje s predvsem tujimi fantazijskimi franšizami. Podpora pisanja v angleščini je bila precej izrazita. Fantazijska dela domačih avtorjev (in avtoric, da punce ne bodo jezne) so tega krstnega leta izhajala v samozaložbi ali pa pri mikrozaložbah (beri »one man/woman band«). Večje založbe so se zadovoljile s prevodi bolj ali manj kakovostnih tujih avtorjev/avtoric.
Olajševalna okoliščina tistega časa je bil prevod enega od temeljnih del znanstvene fantastike – Peščeni planet Franka Herberta. Sicer s polstoletno zamudo, a vendarle se je začelo premikati.
Ob času epidemije korone in po njej so se zbudile tudi resnejše založbe in začele z izdajo fantazijskih del domačih avtoric in avtorjev. Dobili smo tudi nekaj temeljnih del znanstvene fantastike in (še en) prevod Gospodarja prstanov.
V tem uvodniku seveda ne bomo delali analize slovenske fantazijske književnosti, a omenimo še eno slovensko danost – nimamo namenske založbe, ki bi se specializirala za fantazijsko književnost. Prevodi in izvirna domača dela so porazdeljeni med različne založbe (Sanje, Mladinska knjiga, Goga, Primus, LUD Literatura in še kakšna bi se našla), ki si večino kruha režejo z drugimi vrstami literature. Torej ne moremo s prstom pokazati na le eno ali dve založbi. Do zdaj izdana dela večjih založb so predvsem mladinska fantazija, kar je glede na naravo evolucije fantazijske književnosti popolnoma logično. Za fantazijo, namenjeno starejši populaciji od mladine in mladih odraslih, pa še vedno skrbijo predvsem samozaložniki oziroma se v obliki kratke proze najde tudi v Supernovi.
Na krstni Fanfest smo povabili tudi nekaj avtorjev/avtoric iz bližnje regije in glavnega gosta, uveljavljenega pisatelja, pedagoga in teoretika prof. dr. Zorana Živkovića, ki je naš že stalni gost.
S podporo Supernove se je počasi krepila tudi slovenska avtorska baza. Ne gre samo za mlade, temveč za vse generacije. Supernova je tako tudi stičišče medgeneracijskega ustvarjanja.
Vsak festival je prinesel, kot je v navadi tudi na tujih sorodnih dogodkih, tudi tematski literarni razpis, ki se je vedno vrtel v bližini Celja. To se nam zdi korektno, saj je Mestna občina Celje daleč največji financer festivala in s tem prispevamo svoj del k doživljajski promociji mesta.
V naslednjih letih se je festival utrjeval, število vabljenih gostov se je večalo in program se je počasi prilagajal novim okoliščinam.
Letos bo festival prvič gostoval drugje - panel »Sodobna fantazija« s prof. dr. Zoranom Živkovićem bo predvidoma v sredo, 16. 10. 2025 v prostorih Društva pisateljev Slovenije v Ljubljani.
Nadaljnji program bo letos sledil utečenim smernicam. V soboto popoldne bo predstavitev novih literarnih izdaj in gostov, ki se prvič udeležujejo festivala. Na osrednjem dogodku se bomo mastili z nastopom prof. Živkovića, ki je vedno literarna poslastica. Sledila bo predstavitev festivalske zbirke, ki je tokrat v tej posebni festivalski brošuri.
V nedeljo dopoldne bo delavnica »Znanost v znanstveni fantastiki«, čemur sledi zaključek festivala.
Festival bo letos zadnjič v takšnem formatu. Za izvedbo 2026 predvidevamo nekaj sprememb, predvsem se bo festival zaradi Eurocona odprl za širšo evropsko zainteresirano javnost. A o tem ob letu osorej ...
Naloži
brošuro ...
Fanfestova zbirka v sozaložništvu Celjskega literarnega društva
Fanfest je izšel leta 2024 in čas je za pripravo izbora zbranih del tematskih razpisov. Knjiga Celje v vesolju je literarni pregled po vseh dosedanjih festivalskih razpisih.
Urednik zbirke, Bojan Ekselenski, je v uvodu zapisal:
Fanfest je slovenski festival fantazijske književnosti. Organizira ga Celjsko literarno društvo, ki je edina slovenska institucija, ki avtoricam/-jem fantazijske književnosti nudi možnost organiziranega delovanja.
Slovenija pred tem še nikoli ni imela takšnega festivala. V 80-tih letih je bila slovenska fantastika na zavidljivem nivoju, vendar festivala fantazijske književnosti ni imela. Vrhunec za slovensko fantastiko je nastopil nedvomno leta 1983, ko je Cankarjev dom gostil Eurocon, evropsko konvencijo znanstvene fantastike pod pokroviteljstvom ESFS (European Science fiction society). A na začetku 90-tih let je šlo vse skupaj v franže. Nekaj časa se je po svojih močeh držal le Založniški atelje (ZA) Blodnjak Bojana Meserka, ki je s svojimi zbirkami Blodnjak skrbel za domačo sceno, a je tudi to, nekje okoli leta 2008, izpuhtelo v galaktičnih meglicah. ZA Blodnjak se je še nekako trudil do nekako leta 2012, 2013, nakar se je zgodba zaključila z upokojitvijo g. Meserka. Njegova vloga bo vedno vpisana v zgodovino slovenskega založništva fantazijske književnosti.
Sicer je bilo nekaj poskusov oživitve slovenske fantazijske književnosti, a pravega preboja ni bilo. Občasne objave v Življenju in Tehniki (znameniti ŽiT), navkljub kakovostnemu delu uredništva revije, niso bili resna razvoja platforma.
Krivulja se je začela iz dna vzpenjati šele leta 2016, ko je Celjsko literarno društvo začelo izdajati revijo Supernovo, s čimer so avtorice/-ji dobili ustrezno stalno namensko platformo za objavljanje svojih del. Leto kasneje je s Fanfestom (organizator je, uganili ste, Celjsko literarno društvo) prišla še možnost druženja na organiziranem festivalskem dogodku. Prvem in še vedno edinem te vrste v Sloveniji. S tujimi festivalskimi gosti je slovenska avtorska scena dobila prepotreben stik s tujim dogajanjem in možnost objavljanja v tujih publikacijah. Tako je Celjsko literarno društvo vzpostavilo vsaj minimalno prepotrebno infrastrukturo za kakovostnejši razvoj slovenske fantazijske književnosti.
Zdaj, pet let kasneje, so stvari že malce boljše. Fantazijska književnost vse bolj dobiva na veljavi, je vse bolj vpeta v mednarodno okolje in mogoče bo nekega dne nastopil čas, da bo vsak festival prinesel svojo festivalsko knjižno zbirko.
Osem izdaj Fanfesta je za nami in zato je čas za izbor iz vseh festivalskih razpisov z vsemi sodelujočimi avtoricami in avtorji.
Uvod v festivalsko zbirko Fanfest
Sorodni književni festivali bližnje regije vsakokrat naberejo več kot dovolj kakovostnih literarnih izdelkov za samostojno knjižno izdajo. Naš slovenski festival je precej skromnejši, saj smo začeli dobesedno iz nule. Zaradi dolgoletnega mrtvila smo začeli praktično brez aktivne avtorske baze. Brez nje pa ni kvalitetne kvantitete. Za gradnjo kakovostnih avtoric in avtorjev so potrebna dolga leta aktivnega dela (založniškega in zlasti uredniškega). Nadalje moramo upoštevati, da je slovenski jezik po obsegu govorcev manjši od angleškega in tudi srbsko – hrvaškega govornega območja. To seveda ne pomeni, da smo slabši, vendar imamo manj aktivnih avtoric/-jev in namesto 10 klavcev zmajev in 25 časovnih potnikov imamo od vsakega samo po enega ali dva. Namesto desetih magazinov in sorodnih serijskih publikacij imamo samo eno. Gre za ekonomijo obsega. Seveda se ne smemo predati miselnosti, ki jo širijo nekateri, da je naša fantastika inferiorna tujim izdelkom. Saj vsi vemo, da je strup v majhnih flaškah.
Supernova izhaja od leta 2016, a Fanfest obstaja od leta 2017, torej gre za otroštvo, čeprav ima slovenska fantastika globoke korenine z začetki v 19. stoletju.
V teh letih smo imeli do Fanfesta sedem različnih mednarodnih razpisov. Nekateri razpisi so imeli tudi dve ali celo tri različne teme (in njihov miks). Naj jih, samo za vas, naštejemo:
- Antična Celeia (Fanfest 2)
- Ulrik II Celjski ni umrl (Fanfest 3)
- Konec sveta v Sloveniji in Evropi (Fanfest 4)
- Prišli so iz celjskega podzemlja (Fanfest 5)
- Kaj, če so vse teorije zarote čista resnica? (Fanfest 6)
- Pravljična bitja iz središča Zemlje (Fanfest 6)
- Prvi stik (v Celju) (Fanfest 7)
- Časovna past (Fanfest 8)
- Distopija (Fanfest 8)
- Alternativna zgodovina (Fanfest 8)
Zgodbe so, poleg iz Slovenije, prišle še iz Črne gore, Hrvaške in Srbije. Na koncu, v biografskem kotičku, so na kratko predstavljeni veličastni gostje vseh Fanfestov in nekateri, ki bodo vabljeni na Fanfest 9
Žanrsko gre pri festivalskih literarnih prispevkih za različne zvrsti. Imamo mitološko fantastiko, klasično znanstveno fantastiko, pa tudi horor in še kaj bi se našlo. Kot zanimivost, del zbirke so tudi pesmi. Zanje sta poskrbela Matej Krajnc in Tanja Mencin ter s tem dala zbirki še dodaten žmoh.
Prvi festivalski razpis smo objavili »daljnega« 2017, ob koncu 1. fanfesta. Šlo je nekako tako ...
Sozaložniki:
- Bojan Ekselenski, ki je tudi financiral izdajo knjige
- Celjsko literarno društvo
- Grafika Gracer d. o. o.
Zahvaljujemo se:
- Mestni občini Celje
- JSKD OI Celje
- ZKD Celje
Posebna zahvala avtoricam in avtorjem iz Črne gore, Hrvaške, Slovenije in Srbije:
- Tamara Babić
- Ivan Šokić
- Domen Mohorič
- Liljana Zupanc
- Boris Mišić
- Dragić Rabrenović
- Marko Vujović
- Matic Smerdu
- Tihomir Jovanović
- Bojan Ekselenski
- Majda Arhnauer Subašič
- Barbara Ribič Jelen
- Nenad Kojčić
- Matej Krajnc
- Nada Tržan Herman
- Tanja Mencin
Nakup knjige
Knjiga je vaša za 15 €, stroške pošiljanja plačamo mi!
